zrak pada žvenket
spi slap stoji
cvetni popek pozvanja
moj angel noči si je zlomil
krila v vejah smrek
mir ne prikimavajo ne
zehajo molčijo molči tudi
on negiben
v vzdihu brez minut
ravnovesje ugaša razsvetljava
se poveša pes spušča
soseda copati hodijo
tudi moj angel noči
se leví se
odstira se topli
brezoblični ovoj
sebe steguje predse in tipa
nastaja luč? saj ni nujno
da se sestavi saj ni
nujno da se zalepi da ugasne
zvenenje in stopi v tišino
saj sploh ni
nujno nujen je čas
v noči čas ki ga posoja
izgubljenim toda ledeniki ne
čakajo kapucinarji z ledenimi
očmi namakajo kožo v posvetno
vodo nebo se dviguje
tudi moj angel
svita se sveta Lucija se
nagiba na božji polici z bolščavo
svetlobo v očeh
moj angel noči z lokom na beli podlagi
