Punčka z marjeticami
V peskovniku, kamor muc hodi lulat,
pesek škripa med zobmi.
Nobenih avtov,
le žvrgolenje, Želeli ste, poslušajte,
Marjan Kralj v nedeljo zvečer.
Tako tiho je dopoldne na poti iz šole
s tankim kosom kruha.
Nikjer nikogar, razen stark s cekarji
in izmaknjenimi navijalkami v laseh.
Mahajo z rokami in zmajujejo z glavami
Oh, kam gre ta svet …
Mi pa navijamo za Bojana Križaja,
ker je prekinjen pouk.
Zvezki smrdijo po 57,
oče v elementu recitira
Od nekdaj lepe so Ljubljan´ke slovele
in O sole mio
s pogledom v strop.
Kriva je kislica, doma pridelana.
Slabo mi je po mint bonbonih
Debele Berte
in babičinega ljubimca.
Slabo od sladkega, od sladkega
bruham, po malinovcu
in tudi na zadnjem sedežu fičota bruham,
šestnajstkrat stojimo.
Sprednje trikotno okno dela prepih,
a le za hip, le za hip, da ne zbolimo.
Motor zakuha, oče tudi.
Fižolova solata in pohana kura,
tri zjutraj, sindikalna prikolica v Biogradu je še daleč.
Mama tranzistorju naštimava anteno,
antena slabo vleče.
Poniju poravnam luč
in že se peljem
v Gosposko, ker so dobili
visoke Puma.
Na Glavnem trgu
zarijem v blato pod trafiko,
s hambijem direkt pod trafiko.
Ližem rane
in trgam kraste s kolen,
ker imajo kotalke mala kolesa
in male bremze po bregu do Pristana.
Še dobro, da oče dela na štiri izmene.
Oh, dan mladosti!
Brišem solze in prah osemdesetih,
z rdečo rutico brišem.
