Trave puhtijo.

Med tekom mislim okno.

Kako odpreti …

Kje je svoboda, ko vlaga tišči dušo?

 

Premetavam svoje organe s kuhalnico

in čakam, da zavrejo.

 

Čakam,

da mi preslikajo možganske valove,

da mi orosijo veke

in ustavijo hudournik v žilah.

 

Preurejam svojo kodo.

 

Za en sam spomin.

Za en sam trenutek.

 

Telo se vesi na popuščajoče kosti,

pletivo tava med pretoki barv.

Barve odtekajo.

Odprem okno.

 

Nebo štrli med koruzo.

Nedeljski zvonovi molčijo.