V peskovniku, kamor muc hodi lulat,

pesek škripa med zobmi.

Nobenih avtov,

le žvrgolenje, Želeli ste, poslušajte,

Marjan Kralj v nedeljo zvečer, v nedeljo zvečer.

 

Tako tiho je dopoldne na poti iz šole,

s tankim kosom kruha.

Nikogar nikjer, razen stark s cekarji

in izmaknjenimi navijalkami v laseh.

Mahajo z rokami in zmajujejo z glavami

Oh, kam gre ta svet …

Nekam vse gre, nekam gre.

 

Slabo mi je po mint bonbonih

Debele Berte

in babičinega ljubimca.

Slabo od sladkega, od sladkega

bruham, po malinovcu

in tudi na zadnjem sedežu fičota bruham,

šestnajstkrat stojimo.

Sprednje trikotno okno dela prepih,

a le za hip, le za hip, da ne zbolimo.

Motor zakuha, foter tudi.

Fižolova solata in pohana kura,

tri zjutraj, sindikalna prikolica v Biogradu je še daleč.

Mati tranzistorju naštimava anteno.

Antena slabo vleče, slabo vleče.

 

Navijamo za Bojana Križaja,

vijuge na belini,

prekinjen pouk.

Zvezki smrdijo po 57,

foter v elementu

Od nekdaj lepe so Ljubljan´ke slovele

in O sole mio

s pogledom v strop.

Kriva je kislica, doma pridelana.

Od ročnega špricanja.

Slava kislici in utrgani trgatvi!

 

Poniju poravnam luč,

stoje na prtljažniku že se peljeva

do Slavije na belo damo,

v Gosposko, ker so dobili

Puma visoke. Visoke.

Na Glavnem trgu

zarijeva v blato pod trafiko,

s hambijem direkt pod trafiko.

 

Liževa rane

in trgava kraste s kolen,

ker imajo kotalke mala kolesa

in male bremze po bregu do Pristana.

 

Še dobro, da foter dela na štiri izmene.

 

Oh, dan mladosti!

Brišemo solze in prah osemdesetih,

z rdečo rutico brišemo.

 

Kje je punčka z marjeticami?